Ponavljanje z razmiki: besedo ponovi tik preden jo pozabiš
Če besedo isti večer prebereš desetkrat, imaš občutek, da jo znaš. Teden dni pozneje je izginila. Če jo ponoviš trikrat, a na različne dni, deluje veliko bolje.
Konec 19. stoletja je nemški psiholog Hermann Ebbinghaus meril lastni spomin, tako da se je učil sezname nesmiselnih zlogov. Opisal je tisto, čemur odtlej pravimo krivulja pozabljanja: takoj po učenju pozabljamo hitro, nato vse počasneje. Vsako ponavljanje pa krivuljo dvigne višje in jo splošči.
Načelna shema, brez merila.
Od tod zamisel o ponavljanju z razmiki: besedo ponoviš, ko si tik pred tem, da jo pozabiš, v vse daljših presledkih (naslednji dan, nekaj dni pozneje, nato po nekaj tednih). V sedemdesetih letih 20. stoletja je nemški novinar Sebastian Leitner iz tega naredil preprosto metodo s karticami in škatlo s predalčki: beseda, ki jo znaš, se pomakne za predalček naprej in se vrne pozneje, beseda, ki jo zgrešiš, gre nazaj na začetek.
- Hermann Ebbinghaus, Über das Gedächtnis, Leipzig, 1885.
- Sebastian Leitner, So lernt man lernen, Herder, 1972.